BELOKRANJSKA POGAČA

V Belo krajino so belokranjsko pogačo prinesli Uskoki, ki so se naselili, kot zaščita pred Turki, na obronkih Gorjancev. Kasneje so se posamezniki selili oz. preselili v nižje vasi in tako prenesli svoje navade in s tem tudi peko pogače.
Članice Društva kmečkih žena Metlika, so bile vsa leta prisotne s svojimi krušnimi izdelki kakor tudi s pecivom prisotne na vseslovenski razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Med drugim so prinašale tudi belokranjsko pogačo in zanjo prejele priznanja in kipec kakovosti. V letu 2001 pa je ocenjevalna komisija pogačo zavrnila, češ da ni ne kruh in ne pecivo. Uvrstitev torej ni bila mogoča. Kipec kakovosti pa prejme oseba, ki prejme tri leta zaporedoma priznanje, ker pa je bila pogača izvzeta iz uvrstitve je bilo potem to nemogoče.

Članice DKŽ Metlika, so na svojem občnem zboru sprejele sklep, (10. marec 2001), da se belokranjsko pogačo zaščiti pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Ljubljani. Izbrana je bila komisija, ki naj ureja vse potrebno v zvezi z zaščito.
Bilo je veliko dela in priprav dokler je prišlo do tradicionalnega ugleda belokranjske pogače, ki je bil potem objavljen v uradnem listu RS. V letu 2004 pa je bilo potrebno ponovno pripraviti nov še dodaten elaborat, za zaščito v evropskem merilu. Vse v zvezi z zaščito smo delali z Ministrstvom za kmetijstvo in Buero Veritas, ki je potem izdalo certifikat za belokranjsko pogačo. Buero Veritas tudi vodi zunanjo kontrolo pri proizvajalcih, ki so po določenih postopkih prejeli certifikate za peko belokranjske pogače.
Belokranjsko pogačo so včasih pekli brez dodatka kvasa, takšno so ponudili pri odmeri vina v zidanici. Pogačo ponudijo Belokranjci prijateljem svoje deželice kot dobrodošlico.
Menim, da je pogača z zaščito, kot tradicionalna jed dobila svoj ugled, ne le doma, pač pa tudi preko svojih meja in postala kot protokolarna jed. S ponosom lahko trdimo, da so ji članice DKŽ Metlika, dale največji zagon in sloves na vsakoletni prireditvi Vinska vigred v Metliki, kjer jo tudi pečejo in imajo delavnice peke, seveda poleg čudovitih razstav peciva in drugih dobrot.

Certifikat je prejelo že 23 proizvajalcev in vedno prihajajo novi člani, ki hočejo prejeti certifikat za pečenje belokranjske pogače. To širi njen sloves in zdi se, da sta še kako med seboj povezana s prečudovitimi vini in peninami, ki jih pridelujejo pridni, belokranjski vinarji.