URBANOVA POT


Dobrodošli na Grabrovec
Vsak dan. Najlepše je pri nas poleti, ko v gozdovih zorijo jagode in borovnice, in zgodaj jeseni, ko rastejo ajdovci, so zrela jabolka in ko vinska trt poka od težkih, sočnih grozdov. Ob Martinovem pa je najlepše v domačih zidanicah, ob kozarcu mladega vina in pesti sladkega, v grabrovških lozah nabranega kostanja.
Mnogi poznajo Belo Krajino, deželo belih brez in belih noš. Mnogi poznajo Metliko, prijazno mestece na sončni strani Gorjancev. Malokdo pa je slišal za vasico, na katero iz metliške smeri opozarja cerkvica sv. Urbana, zavetnika vinske trte. ®e prvi pogled na številne zidanice, tako tipična in simbolična zavetišča Belokranjcev, ki se razprostirajo po sončnih pobočjih, odpre srce slehernega obiskovalca in ga navdihne s svežino veselja in radosti. Grabrovec je majhna, gručasta vas v jugovzhodnem delu Slovenije, ki spada v občino Metlika, oblikovana na valovitem, močno zakraselem svetu, ki je brez dvoma zelo stara in močno preoblikovana terasa reke Kolpe. Na severni strani je globoko strugo izdrla hudourniška Sušica, ki s seboj prinaša vodo z bližnjih Gorjancev. Struga hudournika, ki se vije preko grabrovških gozdov , je pretežni del leta suha; stalno vodo ima Sušica namreč le v zgornjem toku.
Posebnost Grabrovca je vaška cerkvica, cerkev sv. Urbana (ali Vrbana, kot ji pravimo domačini), zavetnika vinske trte. Posvečena je rimskemu mučencu Urbanu, ki so ga v 3. stoletju obglavili. V pratiki nas poznejši papež pozdravlja z grozdom v roki ali pa ga nedomešča kol s trsom in lepim grozdom na njem. V Urbanovem življenju ni sicer ničesar , kar bi spominjalo na vinogradništvo. Toda ob njegovem godu, 25. maja, je trta v cvetju. Zato so ljudje v preteklosti v vinorodnih krajih prav sv. Urbanu zaupali skrb za vinsko letino. Zaradi tesne povezanosti našega patrona z vinogradništvom kroži med domačini tudi nekaj prav zanimivih legend o tem svetniku. Stari ljudje se radi spominjajo nekega leta, ko je 25. maja prišlo do splošne pozebe in tako do velike škode v vinogradih. Ker je pozeba tistega Ieta močno prizadela tudi vinograde, ki so bili 'pod okriljem sv. Urbana', so bili ljudje tako besni in jezni, da so svojega zavetnika kar sneli z oltarja vaške cerkve ter ga zakotalili po hribu navzdol. Ker pa se jim je naposled svetnik le zasmilil, so ga pobrali, ga obuli v škornje in ga odnesli nazaj v cerkev. Od takrat zato poznamo sv. Urbana samo še obutega v škornje, kar pomeni, da je ta svetnik zadnji v skupini ledenih mož s Pankracijem, Servacijem in Bonifacijem. Za razliko od sosednjih vasi, za katere je značilno, da stoji cerkev sredi vasi, je cerkev sv. Urbana kar kilometer odmaknjena od središča vasi, na vzpetini sredi polja tik nad vinogradi. To pa zato, ker je bila prvotna vas Grabrovec pomaknjena v bližnjo okolico cerkve. Vas, ki se prvič omenja okoli leta 1565, pa so v enem od svojih maščevalnih pohodov požgali Turki. Medtem ko so kmečke hiše izginile iz zemljevida, se je cerkev, sicer hudo poškodovana, le ohranila na starem mestu. Kdaj točno je bila zgrajena, ni znano. Toda pravokotna, proti zahodu podaljšana ladja in polkrožna apsida spominjata na romansko stavbno izročilo. Glavni oltar , s podobo zavetnika vinske trte, sv. Urbana, je leta 1873 naredil metliški podobar J. Jereb, medtem ko sta kipa na stranskih oltarjih - na moški strani sv. Rok in na ženski Marija Pomočnica z vidnim značajem baročnih oltarjev - plod domačega preprostega dela. V preteklosti so se Grabrovčani ukvarjali predvsem z vinogradništvom, živinorejo in poljedelstvom. Huda revščina na začetku stoletja je marsikaterega Grabrovščana poslala v svet, s trebuhom za kruhom. ©tevilo prebivalcev se je iz konca prejšnjega stoletja krčevito zmanjšalo. Med drugo in v letih po drugi svetovni vojni se je število povečalo, vendar vas vse od 60. let čuti vidno zmanjševanje števila prebivalcev. Danes v KS Grabrovec živi 153 prebivalcev. Vaščani Grabrovca smo urbano popolnoma navezani na Metliko, kamor se večina krajanov vsak dan pelje na delo. Marsikdo se še ukvarja s poljedelstvom, le nekaj jih je ostalo, ki doma goji živino. Je pa skoraj ni hiše na Grabrovcu, ki ne bi imela svojega vinograda in dobre domače vinske kapljice. Vsak vam bo z veseljem ponudil kozarec rujnega, s trdim delom, a zlatim srcem pridelanega vina.
Ali kot bi rekel Toni Gašperič, metliški humorist: 'Pridite kar tako na izlet. Glava vas ne bo bolela in prijateljem boste še dolgo pripovedovali, kako lepo ste se imeli. Pa še lagati vam ne bo treba.'

Vir: zgibanka V naročju Urbana