Kolpa, mejna reka med Slovenijo in Hrvaško, izvira na hrvaški strani v Gorskem kotarju in je dolga 292 km. Teče na skrajnem jugovzhodu Slovenije in predstavlja 113 km naravne meje med državama. Največji pritok na slovenski strani je najdaljša belokranjska reka Lahinja, ki se pri Primostku zlije v Kolpo. Ob jezovih na Kolpi, ki pregrajujejo reko, je v preteklosti delovalo mnogo mlinov in žag, nekaj ostankov ob reki vidimo še danes. Na njenem območju domujejo številne ptice: štorklje, sive čaplje, divje race… Poleg več kot 30 ribjih vrst v reki domujejo vidre in na rečnem bregu želva močvirska sklednica, ki je edina domorodna slovenska želva.
Človek je s čutnim poseganjem v naravno ustvaril idilično kulturno krajino rečnih slapov, kraških vrtač, pisanih polj in slikovitih brezovih gozdov, steljnikov. Naravna in kulturna dediščina je posebej zavarovana v Krajinskem parku Kolpa.
Reka Kolpa slovi kot najtoplejša in najčistejša slovenska reka, ki nudi obilo možnosti za športne aktivnosti na, ob in v reki. Vas mika adrenalinski spust z raftom? Miren sprehod ob bregovih reke? Kolpa vas vabi! Urejene kolesarske poti in pešpoti so odličen način za spoznavanje tako reke kot načina življenja ob Kolpi. Globoka rečna struga in igrivi valovi so raj za rafting. Čista voda in bogat ribji svet je razlog, da Kolpo obiskujejo ribiči. Mirnejši ravninski del omogoča prvovrstno doživetje vožnje s kanujem in SUP deskami, kopanja in plavanja. Mirna in topla reka v nižinskem delu dosega temperaturo 30 stopinj, žuboreča voda na slapovih pa nudi božansko masažo in sprostitev. Ob reki je urejenih več kampov. Tu najde počitek samotni posameznik in sprostitev cela družina. Tu doživita, kar si želita, rekreativni športnik in oboževalec adrenalina.
Če vas še nismo prepričali – Reka Kolpa je v letu 2010 prejela prestižni naziv Evropske destinacije odličnosti EDEN v Sloveniji, ki ga v okviru razpisov, namenjenih razvoju trajnostnega turizma, podeljuje Evropska komisija. Dotaknite se zgodbe.
STELJNIKI
Belokranjski steljniki so razpoznavni kot značilna kulturna krajina Bele krajine. Zaradi vse večje potrebe po kmetijskih površinah v preteklosti so nastali z izsekavanjem gozda belega gabra in hrasta. Na ta način je nastala značilna kulturna krajina, po kateri je Bela krajina tekom zgodovine prepoznavna kot dežela belih brez in steljnikov. Steljniki so kmetijske površine porasle z brezo, mestoma rdečim borom in s podrastjo orlove praproti in lisičjaka. Zaradi specifične rastlinske združbe dopolnjujejo biotsko in krajinsko pestrost Bele krajine, ki zaradi opuščanja rabe stelje za nastilj in drugačnega načina kmetovanja izginja.
Sredi Metlike zavijemo proti Drašičem in kmalu potem, ko zapustimo zadnje hiše mestnega naselja, smo že sredi večjih in bolje vzdrževanih steljnikov, saj prebivalci Slamne vasi, Boldraža, Vinomerja in Drašičev še uporabljajo suho praprot za nastiljanje živini. Pravi praznik, povezan z brezami, je jurjevo. Po starem običaju Belokranjci mladeniča ovesijo z mladim brezjem. Kot Zelenega Jurija ga popeljejo med ljudi in tako pozdravijo prihod pomladi.
RIBNIK PRILOZJE
Ribniki se nahajajo v vasi Prilozje in so v lasti Ribiške družine Metlika. Leta 2011 so bili v celoti obnovljeni in urejeni. Tu se danes odvijajo druženja ribičev in ostalih ljubiteljev narave, ribiška tekmovanja, družabni dogodki, mnogi pa si le krajšajo čas ob ribnikih, polnih lokvanjev, in se sproščajo od napornega tempa življenja.
Za ribnik skrbi oskrbnik ribnika, ki pridno ureja okolico, hrani ribe, prodaja dovolilnice in skrbi, da se ribolov izvaja po pravilih, ki so zapisana v režimu ribolova za ribnik Prilozje.
Ribolov je možen od maja do septembra, ribiči pa lahko uživajo v lovu na krapa. Ob ribniku je sezonsko odprt tudi ribiški dom.
Več: http://www.rdmetlika.si/
KRAŠNJI VRH
Tik ob meji s Hrvaško leži vas Krašnji vrh (542 m). Na zgornjem koncu vasi stoji cerkev Svete Trojice, nad njo pa zaobljen in poraščen vrh z vitkim razglednim stolpom. Do priljubljene izletniške točke je možno priti z osebnimi vozili, z avtobusi pa le do Radovice.
Krašnji Vrh je oddaljen od Metlike 10 km. Markirana planinska pešpot pelje iz Metlike, Pungart, med polji, gozdovi in vinogradi mimo Slamne vasi, Bojanje vasi na Krašnji Vrh, najvišje ležeči vasici na območju Metlike. Na vrhu se nahaja tudi planinski dom in 17 metrov visok razgledni stolp, od koder se razprostira slikovita pokrajina med Trdinovim vrhom in Klekom.
Pot je lahka, vendar razmeroma dolga. Za njo potrebujete tri ure hoje.
Na poti, 15 minut pred Krašnjim Vrhom je tudi označen odcep do najglobljega brezna v Beli krajini imenovanega Pečenevka. Če se odločite za njen ogled si pot podaljšate za pol ure.
Lahko se odločite tudi za krajšo pot in se odpravite na Krašnji Vrh pred vasjo Radovica, kjer je v ovinku ob cesti usmerjevalna tabla. Pot vodi večji del skozi gozd. Po 20 minut prečka cesto Radovica – Krašnji Vrh, kjer se lahko priključijo še manj aktivni pohodniki, ki parkirajo osebna vozila pri športnem igrišču. Od igrišča potrebujete še 20 minut do cilja.
Planinsko društvo Metlika organizira Tradicionalni pohod na Krašnji Vrh vsako leto 1. maja in drugo soboto v mesecu februarju.
